Kako je anakonda skoraj požrla svet

Bila je omara, ki je žrla vse. In ja, enega dne, ko še zlata princeska ni vedela, da žre vse, je odprla in ja, povleklo jo je. In še policisti so probali jo zapreti, ampak ni šlo. Še vojske velikih držav so prihajale, ampak ni šlo. Potem pa je prišla kraljevska anakonda, ki je požrla omaro, in ni … nič se ji ni seveda zgodilo. Nato je začela žreti vse omare. Pomislila je, da so še hiše omare, ker imajo tudi vrata in okna. Na koncu je še ostala samo tretjina sveta. Potem pa je prišla na Mars in zbruhala vse te stvari, tudi vodo, in tako se je Mars povrnil v svoje življenje in vsi so postali Marsovci. In ni bilo več istih jezikov, vse je bilo drugače, kot da se je svet spet začel. Nato je pa bilo dolgočasno in je probala okusiti sonce. Težko je bilo, ampak ja, uspela ga je pojest’. Nato pa je Mars zaledenel in ni bilo več Marsovcev. Kača je začela jokati. Bila je tako žalostna, da je vse izbruhnila, in prišla je … do drugega vesolja. In ja, tam je bila še ena ista Zemlja, ampak je vse čisto drugače, bolj napredno. Potem pa se je najezila in pojedla spet to Zemljo. Potem pa je zvedela, da je že vse možno požrla. Potem je pa prišla na Luno in se vselila v tiste male hišice z astronavti. Astronavti niso nikoli prišli ven, ko se je ubasala kača. In ja, tako je Luna počila. In konec.

Posnetek je nastal v okviru projekta Otroci pripovedujejo zgodbe na OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana pod mentorstvom Jerneje Avsec.