Pravljični studio je laboratorijski projekt Vodnikove domačije Šiška, ki je namenjen spodbujanju pripovedovalskih kompetenc pri otrocih.
Ekipa sodelujočih pripovedovalk, pedagoginj in strokovnjakov s področja psihologije in pedagogike se usmerja v razvoj kontekstov, pripovedovalskih elementov in metodologije za delo z otroki na področju besednega izražanja.
NOVICE in SODELOVANJA
Strokovne delavke in delavce v šolstvu, šolske ter splošne knjižničarke in knjižničarje, študentke in študente pedagogike ter druge zainteresirane vabimo na četrto strokovno izobraževanje Pravljičnega studia, ki bo potekalo 2. oktobra 2024 med 9.00 in 17.00 v Klubu Cankarjevega doma.
Strokovno izobraževanje prinaša predavanja, predstavitve dobrih praks in delavnice na temo razvoja narativne in poglobljene kritične misli ter pomena premišljenega vzpostavljanja prostora za skoncentrirano in posledično izpolnjujočo poslušalsko in bralsko izkušnjo. Delavnice so zasnovane kot praktični prikaz veščin in vsebin, ki so se izkazale kot uporabne in hitro prenosljive v pedagoško prakso.
Vsebina izobraževanja
PREDAVANJA
Misel, ideja, zgodba / Špela Frlic
Špela Frlic je mag. folkloristike, pripovedovalka in pedagoginja ter idejna in vsebinska vodja Pravljičnega studia z več kot petnajstletnimi izkušnjami s področja pripovedovanja in pedagoškega dela z otroki. Spregovorila bo o teoretičnih izhodiščih projekta, ustvarjalnih navdihih za projektne aktivnosti in njihovih strategijah, ki jih črpa z drugih področij umetnosti, ter o pedagoškem credu Pravljičnega studia.
Umetnost postavljanja vprašanj / Janez Ciperle
Janez Ciperle je profesor filozofije in nemščine na Gimnaziji Škofja Loka. Svoje filozofske pedagoške izkušnje je nabiral v družbi s predšolskimi, predvsem pa osnovnošolskimi sogovornicami in sogovorniki, ko je vrsto let izvajal filozofske delavnice in preizkušal metodologijo spodbujanja razmišljanja s pomočjo dobrih vprašanj. V predavanju bo predstavil svoj pedagoški razmislek in izkušnje iz prakse.
Pogosto pozabljeni vidiki branja (in poslušanja) / dr. Ana Vogrinčič Čepič
Izkušnja branja (pa tudi pripovedovanja in poslušanja ter ne nazadnje poučevanja) je zelo telesna in emocionalna, vpisana v čas in prostor ter v zvočno, vizualno in fizično materialnost. Okolica pomembno vpliva na naše doživljanje vsebine. Dr. Ana Vogrinčič Čepič, izredna profesorica sociologije kulture na Oddelku za sociologijo in Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL, bo v svojem predavanju spregovorila o fizičnih vidikih branja (in pripovedovanja), pri tem pa malo zavila tudi v zgodovino.
(več …)
Pravljični studio razpisuje natečaj za otroke POVEJ IN POSNEMI ZGODBO! Otroke od 5. leta starosti vabimo k izmišljevanju in pripovedovanju zgodb o idealni deželi Indiji Koromandiji. Zgodbe pošljite na pravljicni.studio@divjamisel.org do 15. 1. 2023
V šolskem letu 2021/2023 na OŠ Koseze in Podružnični šoli Javorje izvajamo projekt Ko pripovedujemo zgodbe, je ves svet naš! S prvošolčki obeh šol raziskujemo, kakšne zgodbe navdihuje okolje njihovih šol, in predvsem veliko pripovedujemo!
Zgodbe otrok
Otroci so lahko odlični pripovedovalci. Mimogrede si izmislijo zgodbo in jo povejo, če le imajo pozornega poslušalca. Objavljamo izbor posnetkov najbolj posrečenih zgodb otrok. Zgodbe so z ilustracijami pospremili slovenski ilustratorke in ilustratorji.
Zadnje zgodbe
Pripovedovalska orodja
Vsebinsko premišljena in oblikovalsko dovršena pripovedovalska orodja so namenjena predvsem uporabi v vrtcu ali šoli, prinesla pa bodo veselje tudi v domačo dnevno sobo.
Omogočajo številne načine in kompleknosti rabe. Po petih letih razvijanja in testiranja jih lahko končno ponudimo vsem tistim, ki bi jih radi kupili.
Za šole in vrtce
Pripravili smo raznoliko ponudbo pripovedovalskih delavnic in kulturnih dni za različne starostne skupine. Izvajamo jih v naših prostorih, z veseljem pa gostujemo tudi v vrtcih in šolah. Vse kulturno-umetnostne dejavnosti izvajajo izkušene pedagoginje Pravljičnega studia.
O projektu
Deliti svoje izkušnje, zamisli, čustva z drugimi s pomočjo zgodbe je ena od temeljnih teženj človeka. Kot je zapisal Bruner: »Ljudje smo pripovedovalci, odrasli in otroci razvijamo jezik in se ga učimo, da bi pripovedovali zgodbe, ki so v nas.« S pomočjo zgodb osmišljamo preteklost in sedanjost, urejamo svoje misli in čustva. Kaos domišljije ukrotimo v zgodbo z začetkom in koncem, da jo lahko razumljivo delimo z drugimi ljudmi.
Projekt Pravljični studio je nastal iz prepričanja, da so prav otroci lahko zelo ustvarjalni pripovedovalci in da je zelo pomembno, da odrasli, učitelji in vzgojitelji, starši in stari starši, ta potencial prepoznamo in ga dejavno podpremo. Spodbujanje pripovedovanja pri otrocih ima namreč, kot dokazujejo številni raziskovalci, dolgoročne pozitivne posledice za razvoj otrokovega govora, kasneje pa tudi pismenosti in bralne kulture, s tem pa splošne učne uspešnosti šolajočih se otrok.
Pravljični studio je tako zasnovan kot laboratorijski projekt, v okviru katerega s počasnimi koraki in v stalnem dialogu z otroki, pedagogi in strokovnimi sodelavci raziskujemo, kako se otroci in odrasli družimo, spoznavamo, komuniciramo in učimo preko zgodb. Pri tem se posebej osredotočamo na razvoj premišljenih in likovno dovršenih kontekstov, pripovedovalskih elementov in iger, ki bi otroke podprli pri samostojnem pripovedovanju zgodb in jih k njemu spodbudili. Sproti pa ob tem nastaja v praksi potrjena in teoretično podkrepljena pedagoška metodologija, ki želi biti v pomoč in navdih strokovnim delavcem v šolstvu in staršem, ki bi radi pripovedovanje vnesli v pedagoški proces in družinski vsakdan.
Vsebinsko Pravljični studio izhaja iz ljudskih pravljic, predvsem iz evropske pripovedne tradicije. Motivno izredno bogata in raznolika pravljična zakladnica je neusahljiv vir motivov, pravljičnih junakov in svetov, (ne)srečnih začetkov in koncev, s tem pa dobro izhodišče in pomemben navdih za nove zgodbe otrok.
Posebno pozornost posvečamo slovenski pripovedni tradiciji. Pomembno se nam zdi, da otroci poznajo tudi pravljična in bajeslovna bitja, ki so, kot pripovedujejo zgodbe, poseljevala naše okolje in domišljijo ljudi. Pri tem pa ljudske pripovedne dediščine (oz. širše pripovedne tradicije) ne razumemo kot vsebinsko zaključene celote, s katero se otrok zgolj seznanja, ampak kot proces, znotraj katerega se pomeni in pripovedovalske rešitve zgodb ves čas spreminjajo in prilagajajo. Vanj so tudi otroci lahko vključeni kot enakovreden ustvarjalni člen, ki tvori lastno pripovedno kulturo in si po svoje ustvarjalno prilašča kolektivno znanje, ki mu pripada.