Pravljica o mišjem dolu


Taja

| 9 let

ilustracija
Anka Kočevar
objavljeno
30. maja 2020

Živjo, sem Taja Starman in danes vam bom povedala pravljico o Mišjem dolu.

Mišji dol je mesto, ki ima majhne in velike hiše. Hiše so zelo raznobarvne, nekatere so vijolične spet druge modre. Kakšne so pa celo vseh barv mavrice. Imajo prelepa okenčka, ki so modre, vijolične in rumene barve. Strehe so narejene iz slame in notri živijo zobne miške. Vse zobne miške imajo svoj kožušček v barvi, na primer črne, rjave, oranžne, nekatere tudi majceno rdeče. Druge pa imajo sivega. Le ena v mišjem dolu ima bel kožušček, bel kožušček kot sneg. To je princeska Neli. Princeska Neli vlada Mišjemu dolu.

Vse miške zelo obožujejo ples. Zato si je enkrat rekla, da bo naredila prelepo dvorano, v kateri lahko vsaka miška pleše. In res. Ko so končali z delom, so šli po oblekce in začeli plesati. V tej preleeeepi dvorani so bile mizice, gor pa krožniki. Krožniki so bili čarobni in, če si jih dotakneš in si zaželiš eno hrano, ti gor hopo-po-po-POP,  karkoli hočeš, no, hrana, in se zgodi.

In Bine, nek radovedni mišek, si je mislil: “Uh, kaj pa če bi jst neki res velzga, mm? Kaj pa bo pol?” In … kaj bi rad on imel? Hm … Najprej je hotel trinadstropno torto, ampak je ne bi mogel sam pojest. Hm. Pol je hotel trinadstropni sir! Tud tega ne bi mogel pojest. In se spomni! “OH! Čokoladno fontano bi rad!” Čokoladna fontana je bila narejena iz stekla, bila je v obliki miške - takole je bila! [postavi se v pozo miši, ki zre v strop, obe roki-tački drži nekoliko nad obrazom] In iz ust, ki jih je imela odprta, se je zlivala v potokih ven dišeča vroča čokolada … Mmm! Kako je bilo pa to dobro! Vse miške so malo vzele [oblizne prst in cmokne] in pojedle. Mmm, kako je bilo dobro to!

No, pa se je zgodilo. Plesali so zelo divji ples. In plesali in plesali in plesali in potem je Bone, najdebelejši mišek, po nesreči z roko v fontano zadel. Fontana se je skotalila iz stola na tla IN … Fontana je začela puščati. Groza! Čokolada se je vila ven in cela soba je bila nato od čokolade. Ampak miške so se zelo zabavale, zato so priredili kapanje s čokolado pa hitrostno plavanje v čokoladi pa kdo najdlje zdrži pod čokolado. Vse te stvari! No, ko so s tem nehali, saj so bili zelo utrujeni, je miška Neli pogledala svoje roke, pogledala svoje noge, pogledala svoje laske na glavi [si prekrije usta in zavzdihne] “OH, NE! [se prime za glavo] Čisto sem od čukulade in čokulada se je strdila! Oh, uh hočem biti bela miška, snežno bela, kot sem bila!”

In vse miške so začele tuhtati ... Hm … kaj bi naredili … hm. Kaj bi naredile? In tako so mislili. Nato pa se je Bine spomnil: “OH!! Dajmo jo v mleko! Mleko je snežno belo!” In so se mislili. “Ja! Naredimo to!”

V veliko skledo, v bistvu bazenček, so nalili veliiiiko mleka. Princeska Neli je notri SKOČILA in začela plavati vzvratno in naprej pa kravel in se potunkala pod vodo. In, ko je prišla ven, je pogledala svoje roke, pogledala svoje noge … [prekrije obraz z rokami] “Neeee, jst nočem bit kakavova miškaaa! Jst bi rada bla bela kot sneg, tako kot sem bila. Ukrenite kaj, izmislite si kaj!” In ... miške so spet mislile [vzdih] in mislile … in mislile … in mislile PAK! Pa se je Mimi odločila: “Že vem, že vem, dajmo jo v svežo smetano!” In res … spet so postavili bazenček, notri pa so dali veliko smetane. Princeska Neli je skočila notri in plavala vzvratno pa kravl … pa se potunkala … pa držala sapo pod, uh, smetano. In ven ni pokukala miška Neli … ven je pokukala bela POŠAST! Grrroooozovita in je zajavkala: “Ne, jst nočem biti taka, nočem biti pošast, kako naj tako vladam! Izmislite si kaj, izmislite!” In miške so mislile … in mislile … in mislile … in mislile … HA! In takoj … oh ne, ne ne ne. Bine se ni nič spomnil in Bonetu je padla kaplja rose na … smrček. In najprej je biu ouou uou uou! Princeska Neli! Princeska Neli! Pojdite pod borovec, pojdite pod borovec!” In pošast: “Zakaaj, zakaaaj? Ne bo pomagaaalo!” In ko so jo končno prepričali, da gre pod borovec... so vsi fantje miški splezali pod borovec  in začeli tresti veje … in tresti veje … in rosa je iz iglic padala na  miško Neli. Miška Neli je prav počasi pogledala svoje roke … pogledala svoje noge … in spet je bila bela miška! Snežno bela kot sneg! No, in tako so bile vse miške spet take, ene rjave, ene črne, ene maloo oranžne, ene sive … In le ena je bila bela. Snežno bela.

Hvala, da ste me poslušali. To je konec naše zgodbe.