Velikonočni zajček

Zana

| 7 let

ilustracija
Bojana Dimitrovski
objavljeno
6. julija 2020

Nekoč je bil en bel zajček, ki je skrival jajčka na velikonočno noč. Vsa jajčka so bila pripravljena v velikih košarah, kjer so kar mrgolela kot mravlje. Zajček jih je pridno pobiral. In namesto njih je vrgel celo pest čokoladnih. Tista, ki pa so bila pobarvana, pa je skril po kuhinji. A nekega dne je zajček pozabil na svoje delo in je kar spal v postelji. Celo kresničke so ga poskušale zbuditi, pa ni šlo. Zajček je na ta velikonočni večer na vse ljudi na svetu pozabil! Naenkrat, ko se je delal že dan, se je zajček prebudil in videl, da vsi ljudje komaj še zatiskajo oči. Ojej, ne bo mu uspelo! Hodil je po gozdu in tekal, kolikor so ga nesle noge. Nazadnje je padel proti kamnu. Ampak to sploh ni bil kamen! To je bila velika čreda črnih zajcev. Rekli so: »A ti lahko kako pomagamo?« Kar onemel je, ko je to videl, in začel buljiti v njih. »No, kaj tako buljiš v nas! Ali rabiš pomoč?« »Velikonočni zajček sem,« je povedal. »Rabim pomoč, da raznosim vsa jajca. In da namesto njih zamenjam čokoladna jajčka. In to moram narediti točno danes!« In črni zajci so se takoj ponudili za pomoč. Vsak je prišel do ene košare in končno so poskusili in naredili vse delo. Zajček je bil vesel za pomoč! In če vi komu pomagate, je to najboljše, kar lahko storite in se oddolžite. In to je bila pravljica, kjer lahko pomagate vsem na svetu.