Zvezdica Budnica

Nekega dne je živela zvezdica Budnica. Svetila je, svetila ter svetila. Ko je nehala svetiti, je padla temna temna temna noč. Otroci niso mogli iti v šolo, starši niso mogli iti v službo in tako se je ponavljalo, ponavljalo ter ponavljalo. Sonce in luna sta rekla zvezdici, da mora svetiti namesto njiju. In res, zvezdica Budnica je svetila namesto lune in sonca. Nekega dne jo pa ena zvezdica vpraša: »Kje je luna? Potrebujemo jo.« Zvezdica Budnica reče: »Odšla je.« In tako vse ostale zvezdice grejo na njo: »Zakaj si to naredila? Zakaj si to naredila?« Zvezdici Budnici je zmanjkalo moči. Padla je na tla. Zvezdica Budnica se je zasmilila soncu. Luna je pa rekla: »Pusti jo, se bo še kaj naučila. Pojdiva se igrat.« Ostale zvezdice so šle iskat zvezdico Budnico. Probale so jo dvigniti. Takrat se je prikazala svetloba. Zvezdica Budnica je šla pogledat, kaj je to. Ta svetloba ji je dala moč. Tako so šle vse zvezdice z zvezdico Budnico nazaj gor in skupaj so naredile eno veliko svetlobo. Luna in sonce sta pa čisto pozabila na zvezdico Budnico. Ko sta se vrnila, sta vprašala zvezdico Budnico: »Kako si tako svetlobo naredila?« Zvezdica Budnica je pa rekla: »To je moč prijateljstva.«

Zgodba je bila izbrana na natečaju Povej in posnemi zgodbo!